Resnice in zmote o dobri telesni drži

V svetu športa in zdravstva obstaja veliko informacij, ki so glede dobre telesne drže nepopolne ali pa zavajajoče. Pogosto slišimo “držite se bolj pokonci” ali “ izboljšajte telesno držo” brez specifičnih in za telo podpornih navodil. Dejstvo je, da sama telovadba ne vodi nujno v boljšo telesno držo. Potrebno je znanje o tem, KAJ dobra telesna drža sploh je in KAKO jo dosegati brez telovadbe. V tem članku zato osvetljujem problematiko zmot glede postavitve telesa in podajam usmeritve za resnično izboljšanje telesne drže takoj in brez posebnih vadbenih režimov. Vsa predstavljena znanja temeljijo na Gokhale metodi, ki jo je razvila Esther Gokhale.

Obstaja vsaj 8 zavajajočih dejstev, ki so povezana z našo telesno držo in, ki povzročajo več škode kot koristi. Predvsem za spodaj navedene zmote #6, #7, #8 je pomembno, da jih dobro razumemo. Zakaj vsa ta dejstva povzročajo škodo? Preberite in izvedeli boste veliko novega.

V resnici je dobra telesna drža ključ za optimalno zdravje, dober videz pa je le pozitivna posledica zdravega telesa. Hiša potrebuje dobre temelje in strukturo, da ostane trdna v vseh vremenskih razmerah. Prav tako je dobra poravnava v naših kosteh, organih in mišicah temelj za prenašanje raznovrstnih vplivov na telo in ključ za optimalno prekrvavitev telesa, spodbudno delovanje živčnega sistema in dobro dihalno funkcijo. Dobra poravnava v telesu vodi v sproščene mišice, zmanjšanje stresa v sklepih in izboljšanje športnih rezultatov, zmanjša tveganja za poškodbe, sproži hitrejše zdravljenje po poškodbi in še mnogo več. To, kakšna je naša telesna drža, tudi drastično vpliva na kakovost življenja v starosti.

Če bi to držalo, zakaj potem nimajo težav s hrbtom pletilci preprog v Ekvadorju, ki vsak dan sedijo 12 ur? Dejstvo je, da ni težava v sedenju, ampak v tem, KAKO sedimo. Če bi bila hrbtenica ves čas sedenja v raztegu ali če bi bila medenica postavljena tako dobro, da bi bile vse mišice hrbta sproščene, potem težav ne bi imeli. V naši družbi ne znamo dobro sedeti, čeprav je sedenje človeku tako naravno kot pripogibanje, ležanje in dviganje bremen. Od znanj o dobri drži smo se zelo oddaljili. Dobro sedenje, ki je skladno z anatomijo našega telesa, je pravi balzam za telo in vsak se ga lahko nauči na brezplačnih delavnicah (tukaj) pod vodstvom certificiranega učitelja Gokhale metode.

Velikokrat slišimo, da je sedenje dobro, dokler je udobno. Udobno sedenje pa pri večini ljudi pomeni sključeno-udobno-sproščeno, saj je to edino sproščeno sedenje, ki ga poznamo. Kaj se zgodi, če tako sedimo mesece, leta, desetletja? Nič dobrega in veliko slabega. Morda ne boli, a to ne pomeni, da ne prihaja do poškodb. Največ bolečin v hrbtu je posledica prav teh dolgoletnih degeneracij tkiva, neenakomernih pritiskov na kosti in diske hrbtenice ter pretirano raztezanje ligamentov. C oblika hrbtenice pri sedenju vodi tudi v kratke zadnje stegenske lože, napetost v psoas mišici in šibke mišice trupa. Dobra novica je, da je sedenje lahko POKONČNO IN SPROŠČENO, če vemo, kako postaviti kosti medenice. Dobro pokončno sedenje je lahko popolnoma nenaporno. To so zelo lepo znale narediti naše prababice in pradedi. Zgled pa so tudi majhni otroci in stare kulture sveta.

To idejo lahko enačimo z idejo, da se naokoli vozimo s krivo osjo in upamo, da bo vožnja to os izravnala. Če imamo slabo telesno držo, je povečanje telesne aktivnosti lahko razlog za poškodbe namesto izboljšave. Veliko bolje se je osredotočiti na dobro anatomsko postavitev kosti in telesa ali pa na dobro postavitev vzporedno z vadbo. Seveda je tu pomembno, da razumemo, kaj dobra drža sploh je in ne sledimo slepo umeritvam trenerjev. Ko enkrat dobro držo osvojimo in razumemo koncept, dobimo iz vadbe in telovadbe veliko več! Mišice so v boljšem položaju, lažje jih krepimo in s tem vzdržujemo in hkrati vzdržujemo dobro držo. Telesna drža in aktivnost pomagata vsakemu, je pa za vse osebe, ki so resnično ven iz kondicije in s prekomerno težo, najprej in najbolj varno začeti z izboljšanjem telesne drže.

Različni načini dihanja so potrebni za različna gibanja. Trebušno dihanje je primerno takrat, ko imamo večjo potrebo po kisiku (pri teku) ali večjo potrebo po nadzoru dihanja (npr. igranje saksofona). V vseh drugih primerih bi moral vdih primarno razširiti prsno votlino in podaljšati hrbtenico ter le rahlo premakniti trebuh. Gibanje v prsnem košu in hrbtu je pri dihanju ključno, če želimo ohraniti normalno obliko in velikost prsnega koša ter omogočiti zdravo prekrvavitev in pretočnost okoli hrbtenice. Glede na izkušnje Esther Gokhale in učiteljev Gokhale metode je pri ljudeh, ki dihajo v trebuh in izključujejo dihanje v prsni koš, pogosto prisotna ohlapnost trebušnih mišic in manjša razvitost prsnega koša.

Ta vojaški položaj dosežemo, ko mišice v vratu in ledveni hrbtenici stisnemo. To ne ustvarja le napetosti, ampak povečuje vratno in ledveno krivino, omejuje prekrvavitev v tem predelu in potencialno stisne korenine živcev v hrbtenici. To vsekakor ni nekaj, kar bi nam pomagalo. Telesna drža, ki je bila v naši družbi prisotna še 100 nazaj je nekaj ravno obratnega – vrat poravnan (brada rahlo navzdol) in rebra spuščena v linijo trebuha.

Fitnes in plesni inštruktorji, zdravstveni delavci in mnogi drugi ljudje pogosto delajo napako, ko priporočajo stisk trebuha in zvračanje medenice v nevtralen položaj (t.i. retrovertiran položaj oz. medenica rahlo zvita pod telo oz. repek proti tlom). Zakaj je to problematično? Ta položaj je v nasprotju z našo naravno strukturo. Odkar smo ljudje evolucijsko postali dvo nožna bitja, je L5-S1 disk hrbtenice na dnu hrbtenice v obliki zagozde. Ta disk je debelejši na sprednji strani telesa in tanjši zadaj. To je razlog, da je naša zadnjica naravno zadaj, za vertikalno linijo hrbtenice. Ko zadnjico ohranimo zadaj in je medenice v antevertiranem položaju in s tem ohranjamo strukturo hrbtenice in preprečimo poškodbe, hernije ali izbočenje diskov. Ta položaj medenice je tudi ključen za dober položaj organov tebušne votline in pokončno hrbtenico. Če je temelj dober (postavitev medenice) potem dobro stoji tudi hiša (celoten trup telesa).

Ta mit vsekakor zahteva največ naše pozornosti. V naši medicinski stroki in sistemu izobraževanja velja, da je najboljša oblika hrbtenice oblika S, ki vodi v dobro držo. Kadar se poskušamo držati pokonci (beri mit #6) ustvarjamo napetosti in krivine v vratu in ledvenem delu. Dobimo obliko S, ki je široko priznana kot idealna, v resnici pa vodi v veliko težav, ki so podrobno predstavljene v članku na uradni stani Gokhale metode (klikni).

Če želimo najti podatke, ki prikazujejo resnično zdrave hrbtenice, se moramo pomakniti preko tega mita in pogledati populacije z značilno nizko stopnjo bolečin v hrbtu. V teh populacijah (Filipini, Čad, Tajska itd.) je jasno prisotna J-oblika hrbtenice, ki ima naravno krivino samo v delu L5-S1, to je dno hrbtenice, tik nad križnico. Preostali del njihove hrbtenice je relativno raven. Enako obliko vidimo pri atletih, na rentgenih iz začetka dvajsetega stoletja, na fotografijah naših prednikov in pri majhnih otrocih. Gokhale metoda nas uči te oblike hrbta in pravilne telesne drže v vseh položajih tekom dneva, hkrati pa je na podlagi raziskav na svetu najbolj učinkovita pri zdravljenju težav s hrbtom. Rezultati so vidni na neodvisni strani Healthoutcome.org.

V prvem koraku vsem lepo priporočam obisk brezplačne delavnice, kjer lahko v živo spoznate, kako se dobra drža občuti in kako jo lahko začnete uvajati na sproščen način v svoje življenje. Po tem priporočam učenje iz knjige, še bolje pa individualno ali skupinsko na temeljnem tečaju Gokhale metode. Na voljo pa so tudi bolj podrobni in napredni programi.

Zgoraj napisani članek pa delno povzema angleško verzijo na uradni strani metode, kjer lahko dobite še več nasvetov.

Napisala Sabina Blumauer