Greste na maraton?

Tek je aktivnost, ki se je mnogi poslužujemo, predvsem v toplem delu leta. Nekateri tečete redno in tako vzdržujete dobro fizično pripravljenost. Morda se pripravljate na maraton ali pa vam je tek le občasna prevetritev uma. V vsakem primeru je pomembno, da poznamo nekaj strukturnih zakonitosti našega telesa, zato da lahko tek na nas vpliva blagodejno namesto škodljivo.

Običajno se pri zaščiti sklepov zanašamo na obutev. Obutev z veliko podpore pa ni nujna, v kolikor znamo bolj zavestno uporabljati svoje telo. Uporaba srednje zadnjične mišice (latinsko musculus gluteus medius) je tisti element pri hoji in teku, ki je ključen za ublažitev koraka, zaščito sklepov, dobro ravnotežje in odriv ter s tem uspeh pri teku. Z zavestnim stiskom gluteus medius mišice na odrivni nogi (nogi, ki je zadaj) poskrbimo za večji odriv in mehkejši, bolj nadzorovan pristanek na peto noge, ki je spredaj. S tem lahko dobro zaščitimo sklepe. Pri tem pa je seveda pomembno, da vzdržujemo dober položaj medenice in je ne potiskamo naprej. Na vsaki mesečni brezplačni delavnici Gokhale metode se lahko naučite več o uporabi te mišice.

Na spodnji sliki je prikazana drseča hoja, pri kateri imajo mišice in sklepi čas za počitek, hkrati pa so mišice dovolj aktivne, da sklepi ne utrpijo obrabe.

Dobra športna obutev med tekom ublaži pritisk na naše sklepe, saj poskrbi za bolj mehek pristanek. Poleg blažilnega in podpornega učinka obutve je ključna oblika podplata, ki mora biti skladna z obliko našega stopala – ledvička. Pravilno obliko lahko vedno dosežemo tudi z dodatnimi podporniki za stopalne loke.

Pomembno vlogo pri blaženju pritiska na sklepe poleg obutve igra moč stopal. Če so mišice stopala močne in se stopalo pri gibanju ne prepogiba (torej ostaja konkavno, kot pri baletnikih, ko se povzpnejo na vrh prstov), potem po mehki podlagi lahko tečemo tudi bosi ali z minimalno podporo.

Stopala lahko izven hoje in teka krepimo na različne načine. Z nogo lahko kot črviček drsimo po podlagi naprej in nazaj pri čemer krepimo stopalni lok. S stopali (prsti) lahko pobiramo stvari iz tal ali pa dvignemo nogo na vrh prstov in nekaj časa zadržimo konkavno obliko stopala. S stopali se lahko tudi med hojo bolj zavestno odrivamo od tal in s tem dodamo nekaj k krepitvi mišic stopala, ki so ključne za ublažitev koraka in držanje pravilno oblikovanih lokov. Priročne vaje za krepitev najdete v dodatku knjige.

Ledveni del hrbtenice in križ sta predela v hrbtu, ki najpogosteje občutita napetost. Marsikdo se s tem sooča tudi pri športu. Uporaben namig, ki vam pri tem lahko dobro služi je sidranje reber navzdol, saj to razbremeni ledveno hrbtenico in prepreči krivino v ledvenem delu.

Poravnava kolen se začne v postavitvi naših stopal. V kolikor v stopalih obstaja pronacija (nagib navznoter), potem to vpliva na vso strukturo nad stopali in krivi kolena navzoter. S tem tvegamo poškodbe in bolečine v stopalih, kolenih in kolkih. Pronacijo stopala lahko rešujemo s podporo notranjih stopalnih lokov, vajami za kultivacijo ledvičkaste oblike stopala (podrobneje opisana v knjigi) in pa s tem, da poskrbimo, da kolena gledajo v isto smer kot stopala. Pri teku lahko z aktivno uporabo mišic kolena rahlo in z občutkom odpiramo.