Ni res, da sedenje škoduje!

V roke mi je prišel odrezek članka z naslovom “Vstanite! Sedenje škoduje.” Takoj je pritegnil mojo pozornost. A ne zato, ker poudarja problematiko sedenja, ki jo je treba poudarjati. Ampak zato, ker ima tisto slepo pego, ki predvideva, da je sedenje škodljivo. Sedenje samo po sebi ne škoduje, saj je naše telo anatomsko prilagojeno nanj, tako kot na stanje, hojo, ležanje. Kar v resnici škoduje, je način, KAKO sedimo v sodobni družbi. Žal ne pomaga, če se boste sedenju izogibali, ker če ne znate dobro sedeti, zelo verjetno ne znate tudi dobro stati. Zato je ključno poznavanje osnov dobre telesne drže.

Sedenje (in tudi čepenje) smo na različne načine uporabljali skozi vso našo zgodovino. Naše telo je nanj prilagojeno.

Študije so pokazale povezavo med sedenjem in povečanim tveganjem za raka črevesja, dojk in endometriozo. Obstajajo različne teorije, zakaj je tako. Žal pa nobena ne osvetljuje tega, da pri sključenem sedenju trebušna votlina izgubi kar 1/3 prostornine! Hkrati pa so organi popolnoma izven svojega naravnega fizičnega položaja. Kako naj bi torej delovali normalno?

Sključeno sedenje vodi tudi do:

• šibkih mišic trebuha,
• zakrčenih mišic hrbta in vratu,
• spodvite medenice in s tem slabše delujočih mišic zadnjice (gluteusi),
• na noter zvrnjenih kolen (stegnenice) ter posledično težav s kolki,
• slabe prekrvavitve in slabe dihalne funkcije,
• nepravilne postavitve možganov
• in kar je najbolj pomembno – poškodb medvretenčnih diskov in ligamentov.

Spodnji dve fotografiji lepo prikazujeta, kako je lahko sedenje slabo ali pa dobro. To je odvisno od položaja nog, medeničnega obroča in posledično celotne hrbtenice.

Sedenje je lahko koristno. Kako je to mogoče? Pri sedenju z naslonjalom lahko hrbet damo v pasiven razteg, ki mišice hrbta razteza. Pri tem pa poskrbimo za odprt prsni koš in noge ter glavo na svojem mestu. Več najdete tukaj (klikni).

Pri sedenju brez naslonjala lahko z dobro postavitvijo medeničnega obroča, spodbudimo prekrvavitev nog in celotnega telesa. Čarovnijo naredijo naša pljuča in dih! Pri dobro postavljeni medenici lahko mišice hrbta počivajo, se sprostijo, ravno zato pa lahko vsak vdih hrbtenico premika, razteza in nežno masira. Čudovit način večnamenske uporabe dobrega diha, ki je narejen tudi v hrbet! Dober dih bo hkrati premikal tudi prsnico in s tem ohranjal ali povečaj kapaciteto pljuč in velikost prsnega koša.

Dobro dihanje lepo oblikuje prsni koš.

Sedenje 8-10 ur na dan vam ne bi smelo povzročati popolnoma nobenih težav, če upoštevate sledeče:

• sedite skladno z anatomijo človeškega telesa (antevertirana medenica, sproščene mišice hrbta, vrat in ramena na svojem mestu).
• vsake toliko časa vstanete in spremenite položaj (greste na toaleto, po vodo ali na kosilo, hodite, se pretegnete)
• v splošnem skrbite, da čez dan zajamete vsaj del pestrosti gibanja, ki smo ga včasih naravno počeli (hoja, tek, dviganje, pripogibanje, uporaba telesa na različne načine, nošenje bremen)

Ko spoštujemo svoje mišice in skelet, je sedenje dejavnost, ki telesu omogoča raztezanje hrbtenice, prekrvavitev nog in rok, odprtost prsnega koša, dober položaj notranjih organov in obvarovanje diskov, ligamentov hrbtenice.

Sedite dobro in telo vam bo hvaležno! 😉

Za vizualni prikaz pa poglejte spodnji video, ki sem ga pred kratkim posnela za drug članek z isto tematiko!